|
Objavljati je začel 1940, ko je kot osmošolec napisal prvi sonetni venec, medtem ko je drugi ostal nedokončan. Za življenja ni izdal zbirke, po smrti je njegovo delo izdal in o njem pisal Tine Debeljak. Leta 1976 je v Buenos Airesu izšlo Balantičevo Zbrano delo, ki ga je uredil F. Papež. V Sloveniji je bil normalen sprejem Balantiča kar štiri desetletja zaviran zaradi političnih razlogov. Po vojni so njegova pesniška dela umaknili iz vseh knjižnic. Književni zgodovinar Anton Slodnjak ga je v petdesetih letih omenil v svojem pregledu slovenske književnosti, zato so ga vrgli z univerze. Leta 1966 so že natisnili izbor njegovih pesmi v knjigi Muževna steblika, pa se je vrh KP odločil in knjige so poslali v uničenje. Njegova dela so izhajala med izseljeništvom v tujini, v Sloveniji pa šele v osemdesetih letih. Kot pesnik je bil pod vplivom Alojza Gradnika. Imenovali so ga Pesnik ognja in v ognju je tudi končal.
|