V šolskem letu 1940/41 je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani. Pouk je končal že pod italijansko okupacijo, potem pa se je vrnil domov v nemško okupacijsko cono. Nemci so v Kranju sicer ustanovili gimnazijo – Oberschule für Jungen, sredi leta 1942 pa so šolo ukinili in kdor je hotel nadaljevati gimnazijsko šolanje, je moral v Beljak ali Celovec. Pibernik je ostal doma in se leta 1943 vpisal v Kamniku v Hauptschule. V času, ko so njegovi sošolci v Ljubljani nadaljevali šolanje v slovenščini in prebirali Cezarja, je ostajal brez slovenske knjige in brez sleherne možnosti, da bi duhovno napredoval. Predajal se je kmečkemu delu in le nenavadnemu naključju se ima zahvaliti, da se je začel zanimati za umetnost, najprej za likovno, potem pa čisto spontano za poezijo.